Telo in um: si bolj um s telesom ali telo z umom?

Kako vzpostaviti povezavo in najti ravnovesje med telesom in umom

Kako bomo uspeli, če so naše misli usmerjene na neuspeh? Kako se bomo sprostili, če naše telo in um nista v stiku? Zakaj nas moderna družba skuša prepričati, da sta naše telo in um dve ločeni entiteti in ju kot takšni obravnava, ko pa vendar vse več in več dognanj in raziskav kaže na to, da sta pravzaprav tako prepleteni, da bi lahko rekli, da sta eno.

Moderen človek je začel izgubljati stik s svojim telesom. Vse preveč postaja analitičen, razmišljujoč, usmerjen v dogajanje na ekranu. Ko pa se pojavi signal na telesni ravni, tega ne zna dešifrirati ali mu pripiše toliko moči in si postavi kup diagnoz in se prepriča, da mu lahko na poti do boljšega počutja pomagajo le razni pripravki, tablete, diete in vse tisto, kar nas zares še bolj oddaljuje od bistva in ugotovitve, da rešitev že imamo. Da je vse kar potrebujemo že v nas.

V tebi, meni in vseh drugih se skriva vse tisto, kar nam bo pomagalo vzpostaviti ravnovesje. Morda si tukaj, ker te zanima, kako do tega ravnovesja priti. Morda želiš svoje znanje le poglobiti. Morda si tukaj iz čiste radovednosti in brez pričakovanj – kar je ponavadi še najboljše. Ne glede na to, kaj te je prineslo sem. Tukaj si. Namenjaš si čas in pripravljen/a si za delo na sebi. 

Tvoje telo sliši vse, kar mu pove tvoj um. — Naomi Judd

Ljudje smo vsakodnevno obdani s tisoči dražljajev in zaradi lažjega manevriranja ter varčevanja z energijo, si svet okoli sebe osmislimo na svoj način ter ljudi, dogodke in stvari kategoriziramo in med njimi preklapljamo pozornost (čeprav z razvojem tehnologije tudi to vse težje in težje). Ko se neke stvari naučimo dobro pa jo tudi avtomatiziramo (počnemo brez pozornosti). Ampak si res želimo vse početi na način, da ob tem sploh nismo prisotni? Se želimo družiti z bližnjimi, igrati s svojimi otroci, sprehajati v naravi, uživati na dopustu in tega ne doživeti polno?

Kadar se nam to zgodi je pravi trenutek, da gremo iz svojega uma v svoje telo. Povedano drugače: na bolj holističen način se moramo približati svojemu življenju in ravnovesje ustvariti tako, da povežemo telo in um.

 

Ko pretirano razmišljamo je čas, da se povežemo s fizičnim svetom


Med 20. stoletjem je Jean Piaget – eden najpomembnejših razvojnih psihologov vseh časov – odkril, da otroci razvijajo logiko z interakcijo z objekti in ljudmi v svojem okolju, nato pa te interakcije notranjajo in jih mentalno ponavljajo. Proces notranjega dogajanja se nanaša na našo sposobnost sprejemanja zunanjih vplivov (dogodki, ideje, prepričanja, dražljaji), absorpcijo le-teh ter uporabo za gradnjo abstraktne radovednosti, ki predstavlja naš karakter. To je način, kako se učimo in zorimo, ter kako nas izkušnje oblikujejo kot posameznike.

Po Piagetu ni možnega kognitivnega razvoja – sposobnosti razvijanja zavesti – brez telesnih izkušenj. Kljub temu, da smo odrasli ljudje, se včasih zdi, da se izgubimo v istem umu, ki nam omogoča to božansko sposobnost zavesti. Postanemo navezani na svoje načine in, ko enkrat vzpostavimo svoj lastni občutek identitete, je lahko izziv, da se ga odrečemo, se umaknemo in ponovno učimo novih vedenj.

Kako lahko torej izstopimo iz tega cikla? Odgovor je preprost: povrnimo se v preteklost procesa. Povezavo med telesom in umom lahko okrepimo tako, da se ponovno povežemo s fizičnim svetom in ponovno notranjimo svoje telesne izkušnje.

Postanete lahko bolj prisotni, angažirani in trdni v sedanjem trenutku, če okrepite povezavo med svojimi čuti in umom. To vas bo preobrazilo iz opazovalca v aktivnega udeleženca v življenju.

Aktivnosti, ki meni pomagajo poglabljati povezavo med umom in telesom

  • Joga — Jasno je, da bo prva na seznamu, saj jo izvajam najdlje in najpogosteje. Gre za izjemno prakso (ne le fizično), katere poanta je doseganje združenja, celovitosti med umom in telesom.  

 

  • Dihalna praksa (pranajama) — Kadar se zalotim, da je moj tok misli preglasen, začutim napetost in se želim hitro umiriti, mi pomaga globoko dihanje. Seveda pa praksa dihanja ne pride v upoštev samo, ko smo napeti. Na vsakodnevni ravni moramo krepiti kakovost svojega diha, saj pravijo, da je korelacija med njo in kakovostjo življenja precejšnja. Praksa pranajame je na voljo v Body & Mind online studiu, 1-krat mesečno pa izvajamo tudi delavnico Pranajama in meditacija.

 

  • Meditacija in postopna mišična relaksacija — Po nekaj letih jogijske (fizične) prakse se je začela moja praksa meditacije in nastopil je trenutek “aha zdej štekam, kako se to počne in ZAKAJ se to počne”. Meditacije in dolgih sproščanj nisem nikoli forsirala, ker sem v preteklosti čutila, da zanje nisem pripravljena. Danes pa meditacijo vse rajši prakticiram. Pa tudi izvajam. Če te pokliče, sem ti na voljo v živo 1-krat mesečno na Mesečni meditaciji, posnetki pa te čakajo v Body & Mind online studiu.

 

  • Tek, plavanje in intenzivni vzponi na hribe/gore — Obožujem kardio aktivnosti, kjer lahko svoj srčni utrip pripeljem do maksimuma. Vsaj 1- do 2-krat tedensko si vzamem čas za te aktivnosti, saj sem spoznala, da mi tudi tovrstni športi pomagajo ohranjati ravnovesje med umom in telesom, sploh kadar imam veliko mentalnih aktivnosti.

 

  • Namakanje v ledeni vodi (cold plunging) — Na potovanju po Tajskem sem se prvič spoznala s to priljubljeno metodo in se za 2 minuti potopila v ledeno mrzlo vodo (dobesedno je v njej plaval led in voda je imela 1 stopinjo). Od takrat se tega poslužujem tudi doma. Gre za eno tistih neprijetnih stvari, ki ti veliko da: uči te odpornosti na stres, okrepi imunski sistem, pospešuje regeneracijo … Sama uporabljam Lobo ledeno kad.

 

  • Prosto potapljanje — Šport, ki sem ga odkrila pred 3. leti in je zame svojevrstna oblika podvodne meditacije. Predstavlja mi tudi tisto obliko aktivnosti, kjer moram iti preko svojih strahov, spustiti kontrolo in se soočiti sama s sabo. Prostega potapljanja sem se naučila v društvu Apnea (pod vodstvom Sama Jeranka) in ga zelo priporočam!

 

  • Socialne interakcije — Kadar je glavna prepolna, misli izlijem v dnevnik ali na glas povem bližnjim. Spoznala sem namreč, da je ohranjanje ravnovesja v življenju veliko lažje in bolj zabavno, če so ob tebi drugi. Če pa je socialnih interakcij preveč, kar zna ravnovesje ponovno porušiti, se znam umakniti in si vzeti čas zase in biti v miru. 

 

  • Kreativno ustvarjanje (glina, fotografija) — Zato, da tu in tam kreativno ustvarjam, se gre zahvaliti mojim prijateljicam. Anja, ki je direktorica Studia Biskvit, me je povabila tja ustvarjati in mi pokazala, kako je ko nekaj sam narediš s svojimi rokami (četudi prvih nekaj poskusov ne nastane nič smiselnega). Veselje do fotografije pa je z mano še iz osnovnošolskih časov in mi tudi predstavlja svojevrsten način za izražanje ter ohranjanje ravnovesja.

 

Seveda pa že preprosto posvečanje pozornosti osnovnim potrebam lahko značilno izboljša povezavo med tvojim umom in telesom. Sama vedno poskrbim za zadostno količino (kakovostnega) spanca, hidracijo in se uravnoteženo prehranjujem.

deli objavo:

Facebook
Twitter
Pinterest

Ostale objave