Priznajmo si, življenje zna biti na trenutke zahtevno – vsi se soočamo z dogodki in ljudmi, ki od nas nekaj zahtevajo (čas, energijo, pozornost, …) in pravzaprav tudi sami od sebe ves čas nekaj zahtevamo. Življenje pa je v zadnjih letih postalo še malce bolj zahtevno, kot smo bili morda vajeni. Ravno, ko je začela svetiti luč na koncu (dve leti dolgega pandemičnega) tunela, je to luč nekdo ugasnil in na drugem koncu zanetil vojno. Razlogov za skrb kot kaže, nam kar ne zmanjka.
Kaj pravzaprav so skrbi, strahovi in kaj je ta anksioznost (napetost) o kateri vsi neprestano govorijo?
Zdi se da so navedeni pojmi podobni, med seboj prepleteni ali celo pomenijo isto stvar, a ne gre tako. Strah in anksioznost se marsikdaj pojavljata skupaj, a loči ju ena pomembna razlika. Strah je čustvena reakcija na določen, resničen dogodek (na primer strah pred višino, strah pred zaprtimi prostori), med tem ko je anksioznost pretiran in neosredotočen strah, ki ga lahko sprožijo različni dražljaji. Anksioznost, ki jo povzroča stres, lahko traja še dolgo po odstranitvi sprožilca ali pa se pojavi brez sprožilca. Če zelo poenostavimo je v svojem bistvu anksioznost strah pred neznanim.
Ljudje smo lahko bolj ali manj anksiozni ali pa sploh ne. Nekateri so se dodobra naučili prepoznavati anksioznost in prepoznajo znake (telesne, psihične in vedenjske), ko se le-ta pojavi. Spet drugi ne dojamejo, kdaj postanejo anksiozni in glede tega ničesar ne naredijo. Z anksioznostjo se lahko soočamo na različne način (če jo le prepoznamo) in mednje sodijo že bolj znane metode kot so: meditacija, dihalne tehnike, sprostitvene tehnike (mišična relaksacija), sprehod, poslušanje glasbe, rekreacija, pobeg v naravo in še bi lahko naštevali.
Pa da ne zaplavamo preveč v področja, o katerih smo veliko že prebrali in slišali, posvetimo se metodi, s katero bomo lažje prevzeli kontrolo nad svojim življenjem in zmanjšali ali celo preprečili anksioznost.
Življenje v dveh krogih
Stephen Covey v svoji knjigi 7 navad visoko učinkovitih ljudi (1989) predstavi model, ki temelji na dveh krogih – krogu skrbi (stvari, ki so nam pomembne, a nanje ne moremo vplivati) in krogu vpliva (stvari, ki so nam pomembne in na katere lahko vplivamo).
Krog skbi zajema celo vrsto stvari – globalno segrevanje, ekonomsko stanje, organizacijo v kateri ste zaposleni, stvari ki jih počnejo vaši sodelavci, način na katerega se drugi obnašajo v prometu in vozijo, vedenje vaših otrok v šoli itd. Dejanski seznam je seveda odvisen od posameznika, a primeri so našteti, da lažje razumemo, da so to stvari, ki so zunaj našega dosega vpliva. Če se tem stvarem preveč posvečamo, trošimo svojo energijo zaman in te energije in časa, ki smo ga izkoristili za zaskrbljenost ne bomo nikoli več dobili nazaj. Večji kot je naš krog skrbi, bolj nas bodo drugi dojemali kot črnoglede in negativne.
Osredotočiti se moramo na stvari na katere imamo vpliv. Krog vpliva tako zajema stvari, ki jih lahko spremenimo in nanje direktno vplivamo – kako se oblačimo, kaj jemo, kako si organiziramo delo, kako razmišljamo, kaj počnemo v prostem času itd. Na ta način postajamo proaktivni in sami ustvarjamo (učinkovite) spremembe. S tem se naš krog vpliva veča in tudi drugi na nas začnejo gledati kot na učinkovite osebe oziroma kot na nekoga “ki ima stvari pod kontrolo” – to frazo ste verjetno že kdaj slišali ali celo izjavili.
Ste torej proaktivna ali reaktivna oseba?
Covey razlikuje med proaktivnimi ljudmi – ki se osredotočajo na to, kar lahko storijo in na kar lahko vplivajo – in reaktivnimi ljudmi, ki svojo energijo osredotočajo na stvari, na katere ne morejo vplivati. Reaktivni ljudje ohranjajo odnos viktimizacije in obtoževanja – do okolice, službe, partnerskega odnosa, vzgoje otrok itd.
“Nisem produkt svojih okoliščin. Jaz sem produkt svojih odločitev.” – Dr. Stephen R. Covey
Za primer vzemimo letni sestanek v službi – proaktivna oseba bo polna idej za novo poslovno leto, predlagala bo izboljšave in skušala popraviti stvari, ki niso bile izpeljane dobro (kritiko sprejme dobronamerno in ne osebno). Reaktivna oseba bo samo poslušala in reagirala na ideje s kritiko ali pohvalo (morda celo ne na glas, ampak samo v svoji glavi ali pa bo kritike potem predajala osebam, ki se jih ne tičejo npr. ženi/možu, prijateljem). Kritike ne bo sprejela dobro in razloge za slabo opravljeno delo bo iskala v zunanjih dejavnikih (iz kroga skrbi), kot so sodelavci, razmere na delu (klima in kultura podjetja) ipd. Torej … katera oseba ste vi?
Kaj pa ko so stvari iz kroga skrbi tako hude, da preprosto ne moremo umakniti svoje pozornosti stran?
Vojne, gospodarska kriza, pandemija … seveda so to stvari iz kroga skrbi, ki jih ne moremo preprosto ignorirati in se obrniti stran in se pretvarjati, da ne obstajajo. Ne gre za ignoriranje realnosti. Gre za odločitev, da bomo KLJUB vsem tem grozotam, ki se po svetu dogajajo ostali pozitivni in počeli stvari, na katere imamo več vpliva. Vsak od nas se z naštetimi situacijami sooča tako, kot se zna najbolje. Če se počutite zelo zaskrbljeni, razmislite o svojih krogih vpliva in skrbi ter poiščite različne načine, ki vam bodo pomagali postati bolj proaktivni. Začnite z majhnimi koraki.
Moje misli, moje življenje
Vrnimo se spet k anksioznosti in poglejmo kako se vpleta v Coveyjev model – večji kot je naš krog skrbi, bolj bomo anksiozni. Če bomo svojo energijo in čas trošili za ukvarjanje s svetovno problematiko, politiko in problemi na katere nimamo vpliva, bo v nas rasla tudi anksioznost (večal se bo krog skrbi in manjša krog vpliva). Ko pa bomo pripravljeni na to, da postanemo proaktivni in izklopimo ‘avtopilot’ ter življenje vzamemo v svoje roke, se bo naša anksioznost zmanjšala (večal se bo krog vpliva in zmanjšal krog skrbi).
Na svoje življenje najbolje vplivamo mi sami in enako velja za naše misli. Čeprav jih je veliko (na dan jih gre skozi naše možgane več tisoč) in se včasih zdi, da nimamo vpliva nanje, temu ni tako. Mi smo tisti, ki misli izbiramo in to začnemo delati v trenutku ko zjutraj odpremo oči in počnemo do trenutka, ko jih zvečer zapremo. Ni enostavno, seveda ni, a ne smemo se prepustiti toku negativnih misli in dovoliti, da nam to pokvari dan, teden ali celo življenje.
Če so se naše misli večino našega življenja povezovale s krogom skrbi, bomo seveda potrebovali nekaj časa, da se naučimo misli preusmerjati v naš krog vpliva, ampak se da in nikoli ni prepozno za to. Postanite učinkoviti in proaktivni, postanite najboljša verzija samih sebe.
